Belfast (City of Belfast)
Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja' ) je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku. Ob reki Lagan je leta 2015 živelo 333.871 prebivalcev.
Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v industrijski revoluciji in postal največji proizvajalec lanenega platna na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo tobaka, vrvi in ladjedelništva. Harland & Wolff, ki je zgradil RMS Titanic, HMHS Britannic in RMS Olympic, je bila največja in najuspešnejša ladjedelnica na svetu. Kasneje je razvijala tudi vesoljsko in raketno industrijo. Zaradi industrializacije in notranjih selitev je Belfast postal največje mesto na Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Severne Irske. Njegov status svetovnega industrijskega središča se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni.
Mesto je ob severnoirskem spopadu (irsko Na Trioblóidí, angleško The Troubles) močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najnevarnejših mest na svetu. Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru brez večjega političnega nasilja ter precejšnje gospodarske rasti. Danes ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarska gonilna sila Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, v katerem komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfastskega zaliva (Belfast Lough), vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima letališče Georgea Besta (George Best Belfast City Airport) v mestu in mednarodno letališče (Belfast International Airport) 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu svetovne raziskovalne mreže mest (Globalization and World Cities, GaWC) kot svetovno mesto.
Ime Belfast izhaja iz irskega Béala Feirsdea, ki so ga je pozneje pisali kot Béal Feirste. Beseda béal pomeni 'usta' ali 'rečno ustje', medtem ko je feirsde/feirste genitiv ednine fearsaid , ki se nanaša na plitvino ali plimski prehod čez rečno ustje. Ime bi tako dobesedno prevedli kot 'plitvina rečnega ustja' ali 'prehod čez rečno ustje'. Ta plitvina je nastala ob sotočju dveh rek v današnjem Donegallskem pristanu (Donegall Quay): reke Lagan, ki teče v Belfastski zaliv, in njenega pritoka Farset. Irsko ime Béal Feirste je tudi ime mestnega naselja v okrožju Mayo, katerega ime je bilo anglicizirano kot Belfarsad.
Druga razlaga imena je 'ustje [reke] plitvine', to je namig na reko Farset, ki teče v reko Lagan, kjer je plitvina. To razlago podpirata Edmund Hogan in John O'Donovan, vendar se zdi jasno, da je bila reka sama imenovana po plimskem prehodu.
V ulstrsko-škotskem narečju je ime mesta različno prevedeno kot Bilfawst, Bilfaustali Baelfawst, uporablja pa se tudi "Belfast".
Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v industrijski revoluciji in postal največji proizvajalec lanenega platna na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo tobaka, vrvi in ladjedelništva. Harland & Wolff, ki je zgradil RMS Titanic, HMHS Britannic in RMS Olympic, je bila največja in najuspešnejša ladjedelnica na svetu. Kasneje je razvijala tudi vesoljsko in raketno industrijo. Zaradi industrializacije in notranjih selitev je Belfast postal največje mesto na Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Severne Irske. Njegov status svetovnega industrijskega središča se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni.
Mesto je ob severnoirskem spopadu (irsko Na Trioblóidí, angleško The Troubles) močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najnevarnejših mest na svetu. Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru brez večjega političnega nasilja ter precejšnje gospodarske rasti. Danes ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarska gonilna sila Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, v katerem komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfastskega zaliva (Belfast Lough), vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima letališče Georgea Besta (George Best Belfast City Airport) v mestu in mednarodno letališče (Belfast International Airport) 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu svetovne raziskovalne mreže mest (Globalization and World Cities, GaWC) kot svetovno mesto.
Ime Belfast izhaja iz irskega Béala Feirsdea, ki so ga je pozneje pisali kot Béal Feirste. Beseda béal pomeni 'usta' ali 'rečno ustje', medtem ko je feirsde/feirste genitiv ednine fearsaid , ki se nanaša na plitvino ali plimski prehod čez rečno ustje. Ime bi tako dobesedno prevedli kot 'plitvina rečnega ustja' ali 'prehod čez rečno ustje'. Ta plitvina je nastala ob sotočju dveh rek v današnjem Donegallskem pristanu (Donegall Quay): reke Lagan, ki teče v Belfastski zaliv, in njenega pritoka Farset. Irsko ime Béal Feirste je tudi ime mestnega naselja v okrožju Mayo, katerega ime je bilo anglicizirano kot Belfarsad.
Druga razlaga imena je 'ustje [reke] plitvine', to je namig na reko Farset, ki teče v reko Lagan, kjer je plitvina. To razlago podpirata Edmund Hogan in John O'Donovan, vendar se zdi jasno, da je bila reka sama imenovana po plimskem prehodu.
V ulstrsko-škotskem narečju je ime mesta različno prevedeno kot Bilfawst, Bilfaustali Baelfawst, uporablja pa se tudi "Belfast".
Zemljevid - Belfast (City of Belfast)
Zemljevid
Dežela - Združeno kraljestvo (V. Britanija in S. Irska)
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
---|---|---|---|
GBP | Funt šterling (Pound sterling) | £ | 2 |
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
GD | Gelska veja otoških keltskih jezikov (Gaelic language) |
CY | Valižanščina (Welsh language) |